»Začenši s fauvizmom (iz francoske besede divji) prek futurizma in fašizma do drugih 'izmov' je 20. stoletje brutalen prostor, v katerem Milko Bambič ostaja izmuzljiv protagonist. Bambiča si z lahkoto predstavljam kot enega od likov Vladimirja Bartola. Sedeč na Al-Arafu, z eno nogo na eni strani in z drugo na drugi strani zidu spoznanja, igra na violino, medtem ko piha močan veter.«
»To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma.«
»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«
»Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na neki način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo drug k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway.«
»Gledalcem želimo povedati, da če smo povezani kot skupnost, kot skupina, kot ustvarjalci in obiskovalci dogodka, v en ples, obrnjeni drug v drugega, lahko skupaj ustvarimo občutje varnosti. To je ta trenutek zelo pomembno.«
»Češnjev vrt je težko besedilo, ki se pa zlahka bere. In kar se z lahkoto bere, je težko uprizoriti. (...) Drama je napisana kot partitura, polna je glasbenih elementov, pavz, tišin. Gre za neko vrsto orkestracije, ki pa lahko uspe le, če imaš skupino ljudi, ki si želi, da komad zaživi.«
»Gledamo eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj in ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in se brutalno zarivajo in preizkušajo odpornost ženskega telesa.«
»Kaj drugega se v tem ponavljanju življenj prenaša iz generacije v generacijo, od staršev na nas in od nas na naše otroke, če ne brezkončna neprekinjenost bivanja? S hišo, vrtom in povsem običajno družino sem želel vzbuditi občutek tega velikega bivanjskega kroga in kroga življenja, ki ga tkemo vsi, vsak posebej.«